Spodbujanje sodelovanja in ohranjanje naučenega pri programiranju: Strategije za magistrske in doktorske študente
- programiranju
- magistrske
- doktorske študente
Ta študija primera opisuje postopek in strategije, sprejete za izboljšanje vključenosti študentov in obogatitev njihovih izkušenj med obiskovanjem modula kombiniranega učenja. Modul se osredotoča na programiranje, obiskujejo pa ga redni in izredni študentje magistrskega študija ter doktorski študentje. Nekateri od teh študentov že delajo v industriji razvoja programske opreme in imajo natrpan urnik, zato cenijo prilagodljivost, ki jo zagotavlja kombinirani pristop k učenju. Vendar pa se nekaterim od njih morda zdi izziv, da bi se počutili kot del skupine. Ta študija primera opisuje dejavnosti, ki spodbujajo aktivno sodelovanje študentov. Rezultati ocenjevanja z vprašanji z več možnimi odgovori kažejo, da je zaradi kompleksnosti modula nekaterim študentom težko obdržati znanje. Ta študija primera opisuje izvajanje interaktivnih kvizov v živo in sodelovalnega glosarja kot strategij za povečanje interakcije v razredu in ohranjanje vsebine.
Kontekst
V zadnjih nekaj letih je predavatelj modula, ki je opisan v tej študiji primera, v module računalništva dodal številne strategije. V pričujoči študiji primera bo opisan konkreten primer, ki se je zgodil na Tehnološki fakulteti v Dublinu (TU Dublin) pri modulu Programiranje za velike podatkovne zbirke (Big Data), ki je na voljo podiplomskim študentom. Modul je neobvezen in ga študent izbere s seznama modulov, povezanih s področjem študija. Od študentov se pričakuje samostojno delo, dobro znanje programiranja (uporaba jezikov Java, Python ipd.) in tehnično znanje (delo z virtualnimi stroji, Linuxom itd.). Ocenjevanje v celoti temelji na sprotnih nalogah, končna ocena pa združuje dve praktični nalogi in kviz z več možnimi odgovori. V prejšnjih letih se študentje pri kvizu niso dobro odrezali, zato so dejavnosti, opisane v tej študiji primera, osredotočene tudi na pomoč pri ohranjanju in utrjevanju vsebine.
Modul ima visoko stopnjo osipa, zlasti po prvi nalogi. Zaradi zasedenosti podiplomskih študentov, zlasti tistih, ki delajo v industriji, je ta modul na voljo v obliki kombiniranega učenja, pri čemer je večina ur na voljo prek spleta. Dostop do interneta je nujen, če pa se študent zaradi pomanjkanja internetne povezave ali drugih obveznosti ne more udeležiti seminarja, so na voljo posnetki, ki omogočajo spremljanje tečaja, ne da bi se udeležil srečanj v živo.
Nekateri študentje imajo pri spletnem pouku težave s sodelovanjem. Ta študija primera opisuje uporabo virov, kot so sodelovalni glosar in interaktivni kvizi, ki se uporabljajo za povečanje zavzetosti študentov, izboljšanje njihove učne izkušnje ter učenje in ohranjanje bistvenih izrazov iz vsake teme, obravnavane v modulu.
Vključene osebe
V zadnjih nekaj letih je predavatelj modula, ki je opisan v tej študiji primera, v module računalništva dodal številne strategije. V pričujoči študiji primera bo opisan konkreten primer, ki se je zgodil na Tehnološki fakulteti v Dublinu (TU Dublin) pri modulu Programiranje za
velike podatkovne zbirke (Big Data), ki je na voljo podiplomskim študentom. Modul je neobvezen in ga študent izbere s seznama modulov, povezanih s področjem študija. Od študentov se pričakuje samostojno delo, dobro znanje programiranja (uporaba jezikov Java, Python ipd.) in tehnično znanje (delo z virtualnimi stroji, Linuxom itd.). Ocenjevanje v celoti temelji na sprotnih nalogah, končna ocena pa združuje dve praktični nalogi in kviz z več možnimi odgovori. V prejšnjih letih se študentje pri kvizu niso dobro odrezali, zato so dejavnosti, opisane v tej študiji primera, osredotočene tudi na pomoč pri ohranjanju in utrjevanju vsebine.
Modul ima visoko stopnjo osipa, zlasti po prvi nalogi. Zaradi zasedenosti podiplomskih študentov, zlasti tistih, ki delajo v industriji, je ta modul na voljo v obliki kombiniranega učenja, pri čemer je večina ur na voljo prek spleta. Dostop do interneta je nujen, če pa se študent zaradi pomanjkanja internetne povezave ali drugih obveznosti ne more udeležiti seminarja, so na voljo posnetki, ki omogočajo spremljanje tečaja, ne da bi se udeležil srečanj v živo.
Nekateri študentje imajo pri spletnem pouku težave s sodelovanjem. Ta študija primera opisuje uporabo virov, kot so sodelovalni glosar in interaktivni kvizi, ki se uporabljajo za povečanje zavzetosti študentov, izboljšanje njihove učne izkušnje ter učenje in ohranjanje bistvenih izrazov iz vsake teme, obravnavane v modulu.
Osebnosti
Izmišljeno ime: Jane Demografski podatki: 22-25
|
| Izmišljeno ime: Andrej Demografski podatki: 30-35 Naravni govorec |
|
Poklic: Redna študentka (magistrski študij) | Motivacija za vključitev v tečaj: Zagotoviti si službo razvijalca/razvijalke programske opreme. | Poklic: Študent magistrskega študija s skrajšanim urnikom | Motivacija za vključitev v tečaj: Dela kot inženir programske opreme v tehnološkem podjetju; modulu se je pridružil, da bi se naučil več in si zagotovil napredovanje v službi. |
Njihovi izzivi kot študenti: – Nekateri koncepti so na videz zahtevni, zato bi prišla možnost ponovnega pregleda vsebine zelo prav. | Njihovi izzivi kot študenti: – Ima naporno rutino med osebnim in poklicnim življenjem. | ||
Kako jim je preobrazba pomagala: – Posnetke predavanj si je mogoče (ponovno) ogledati kasneje na spletu. | Kako jim je preobrazba pomagala: – Posnetke predavanj si je v primeru izostanka od predavanj mogoče ogledati kasneje na spletu. | ||
Pred preoblikovanjem
Pred preoblikovanjem je modul, opisan v tej študiji primera, v celoti potekal v živo, poučevanje pa so si delili različni predavatelji. Pristop je bil večinoma osredotočen na predavateljevo predstavitev. Ko se je začelo izvajati kombinirano učenje, ki ga je zdaj izvajal le en predavatelj, se je pojavila potreba po novih učnih strategijah za večjo vključenost študentov in ohranjanje znanja. Ta dokument opisuje postopek uporabe in vključevanja interaktivnih orodij v obstoječo tedensko strukturo.
Del udeležencev so večinoma izredni študentje magistrskega študija, ki že delajo v industriji kot inženirji programske opreme in lahko svoje izkušnje prenesejo v tečaj. Zato ti študentje ta tečaj obiskujejo z namenom, da bi izboljšali svoje znanje na tem področju, in so običajno za učenje nekoliko bolj zavzeti. Kombinirani pristop jim koristi zaradi svoje prilagodljivosti. Študentje lahko na primer dostopajo do posnetkov/materiala, ki je na voljo, če se ne morejo udeležiti predavanj v živo. Še vedno pa drugi del letnika sestavljajo redni študentje, ki se v spletnem okolju težko povežejo s svojimi vrstniki.
Problem, ki ga obravnava ta dokument, je sprejetje orodij, ki bi lahko povečalo zavzetost študentov in s tem posledično njihovo učenje. Opisana orodja se, poleg ohranjanja že usvojenega znanja, osredotočajo tudi na pomoč študentom pri pridobivanju znanja o glavnih temah, ki jih obravnava modul, s končnim namenom, da bi izboljšali svoje ocene pri kvizu z več možnimi odgovori.
Preoblikovanje
Modul Programiranje za velike podatkovne zbirke vključuje spletne predstavitve predavatelja in praktične spletne seje, na katerih lahko študentje vadijo naučeno, predavatelj pa jim je na voljo za podporo. Celoten modul se poučuje enkrat tedensko v obdobju 13 tednov. Ocenjevanje vključuje dve nalogi in en kviz z vprašanji z več možnimi odgovori, ki so na voljo v spletnem portalu VLE. Predavatelj zagotovi povratne informacije o vsaki predloženi nalogi.
Spletne seje v živo
Predavanja so bila predvajana prek spleta z uporabo spletnega orodja VLE, ki ga je sprejela fakulteta. Med njimi so lahko študentje sodelovali s svojimi mikrofoni, kamerami in klepetom, ki je bil na voljo na platformi. Med temi sejami so se izvajali tudi interaktivni kvizi v živo in skupinske dejavnosti (glej opis v nadaljevanju).
Posnetki učilnic in vaj
Srečanja v živo so bila posneta, kar je študentom, ki se niso mogli udeležiti predavanj v živo, omogočilo, da so nadoknadili zamujeno vsebino. Videoposnetki so bili na voljo na spletnem portalu VLE za študente, ki so želeli vsebine ponovno pregledati, ali za tiste, ki se predavanj niso mogli udeležiti.
Interaktivni kvizi
Predavanja v živo so vključevala interaktivne kvize z orodji, kot sta Kahoot! in Vevox. Ti so bili uvedeni, da bi študente pritegnili in jim pomagali pri praktičnem preverjanju znanja o obravnavanih temah. Vprašanja, vključena v kviz v živo, izhajajo iz zbirke vprašanj, ki jih je pripravil predavatelj. 58 teh vprašanj je uporabljenih v končnem ocenjenem kvizu, ki je del končne ocene študentov, zato jim kvizi v živo dajejo priložnost, da utrdijo vsebine, ki so zajete v njihovi nalogi. Da se študentje ne bi počutili tesnobno zaradi tekmovalne komponente te vrste dejavnosti, so se imeli možnost pridružiti z vzdevki namesto s pravimi imeni, saj bi bili njihovi rezultati izpostavljeni preostalim vstnikom v letniku.
Igra je bila priložnost, da študentje pregledajo vsebine, razjasnijo vprašanja in sodelujejo s svojimi kolegi.
Glosar
Vsak teden je bila skupina študentov razdeljena v spletne sobe (breakout rooms), v katerih so bili po trije študentje. Te skupine so v obsegu 10 minut delale na skupnem dokumentu, ki je vseboval ključne besede/termine/fraze, da so študentje ustvarili svoje definicije, kar jim je pomagalo ohraniti znanje in utrjevati obravnavane vsebine. Teme, ki so bile dodane v glosar, ki so ga študentje izpolnili, je predavatelj izbral na podlagi učnih vsebin prejšnjega tedna. S to dejavnostjo so hkrati želeli spodbuditi več medvrstniškega sodelovanja.
Po preoblikovanju
Neformalne povratne informacije so se zbirale vsak teden na podlagi sodelovanja študentov pri vajah s slovarjem in neformalnih razpravah. S tedenskimi kvizi v živo smo lahko preverili tudi, ali so študentje razumeli vsebino, ki so jo obravnavali med predavanji.
Sprva naj bi študentje slovar pisali vsak teden. Kljub temu so sporočili, da je obremenitev postala prevelika, zato se je predavatelj odločil, da bo to dejavnost sprejel vsaka dva tedna.
Zdi se, da študentje cenijo kvize v živo zaradi njihove stopnje interakcije. Menili so, da je to dober način, da preverijo, koliko vsebine iz prejšnjega tedna so si zapomnili, in hkrati dobra strategija za prepoznavanje področij, kjer morajo svoje znanje še nekoliko okrepiti. Ta dejavnost se bo v prihodnosti še izvajala.
Študentje nad slovarjem zaradi delovne obremenitve (pregledovanje vsebine in dodatne raziskave za opredelitev tem) niso bili tako navdušeni. Za prihodnost je mogoče poudariti, da je rezultat slovarske dejavnosti lahko dokument, ki ga je mogoče uporabiti za študij glavnih konceptov modula.
Katere tehnologije ste uporabili?
Virtualna učilnica Bongo je rešitev, ki je vključena v VLE, ki ga je sprejela fakulteta. Zagotavlja okolje, v katerem lahko predavatelj prenaša svoja predavanja, snema seminarje in komunicira s študenti prek spletnega klepeta.
Kahoot je platforma, ki temelji na kvizih. Predavatelj lahko nanjo poljubno dodaja kvize, študentje pa se s svojimi napravami pridružijo igri. Ta platforma študentom pomaga, da v zabavnem in sproščenem okolju vadijo naučeno vsebino. Orodje predavatelju pomaga tudi pri ugotavljanju morebitnih napačnih razumevanj študentov in pojasnjevanju le-teh v realnem času. Študentje so to dejavnost uporabljali tudi za izmenjavo morebitnih vprašanj ali pojasnitev pojmov, pri razumevanju katerih so potrebovali pomoč. Ker je bilo njihovo sodelovanje anonimno, so se študentje pri tej dejavnosti počutili udobno, saj ne bi bilo velikega pritiska vrstnikov, če bi navedli napačen odgovor.
Vevox je platforma, podobna platformi Kahoot. Fakulteta ima za dostop do te platforme premium licenco, ki omogoča sodelovanje večjih skupin študentov.
Platforma je bila uporabljena za ustvarjanje skupnega dokumenta, v katerem so lahko študentje opredelili predizpolnjene teme, povezane z vsebino, obravnavano v prejšnjem tednu.
Opažanja
Kaj se ni izšlo?
V prvih nekaj tednih se nekateri študentje v dejavnost z glosarjem niso dobro vključili in so zapustili spletne sobe (breakout rooms), tako da so njihovi vrstniki z delom nadaljevali sami. V prihodnosti bi lahko slovarje organizirali kot pripomoček, ki bi ga študentje uporabili po opravljenem modulu in bi ga lahko uporabljali kot referenco/vodnik pri študiju.
Zdi se, da so kvizi v živo povečali vključenost med predavanji, poleg tega pa so študentom pomagali pri prepoznavanju morebitnih tem, ki jih morajo pregledati. Z dostopom do posnetih predavanj so lahko študentje pregledali koncepte, ki so jih obravnavali med predavanjem, in uporabili glosar za pregled glavnih obravnavanih tem.
Kaj je šlo dobro?
Alternative
Čeprav se zdi, da kvizi v živo izboljšujejo interakcijo in vključenost študentov, pa žal hkrati tisti, ki se ne morejo udeležiti predavanj v živo, to dejavnost zamudijo. V prihodnosti bi lahko bila uporaba platforme za asinhrone kvize zanimiv pristop tudi za študente, ki predavanja spremljajo le prek posnetkov.
Stroški
Pri pripravi tega modula ni bilo nobenih finančnih stroškov. Fakulteta zagotavlja potrebno strukturo, saj ponuja VLE, ki vključuje platformo virtualne učilnice, poleg tega pa tudi naročnino na platformo za kviz v živo in skupni dokument, ki se uporablja za interaktivne dejavnosti s kvizom in glosarjem. Čeprav je bilo porabljenega precej časa za pripravo učnih posnetkov in vprašanj za kvize, se lahko vsa sredstva ponovno uporabijo pri nadaljnjem poučevanju.
Učinkovitost
Preoblikovanje je prispevalo k doseganju učnih ciljev. Glede na zasedenost teh študentov so lahko tisti, ki so zamudili predavanje v živo, spremljali posnetke objavljene na spletu. Zdi se, da so kvizi in testi v živo povečali zavzetost študentov. Uporaba kviza jim prav tako omogoča, da si pred ocenjenim kvizom z več možnimi odgovori, razjasnijo nekatere pojme in odgovorijo na vprašanja, s katerimi še imajo nekoliko težav.
Vse ostalo, kar je pomembno za študijo primera in ni vključeno zgoraj.
Predavatelj modula, opisanega v tej študiji primera, je posnel številne videoposnetke za raznovrstne module, ki jih je poučeval v preteklosti. Na začetku je veliko časa porabil za urejanje teh videoposnetkov. Zdaj, ko ima več izkušenj, se je predavatelj odločil, da bo videoposnetke snemal brez urejanja, bolj podobno kot pri pouku v živo. Študentje so povedali, da se po ogledu videoposnetkov počutijo motivirane za udeležbo pri predavanjih, saj si želijo o predavanih temah izvedeti več. Delo z videoposnetki je bilo za predavatelja prav tako del učnega procesa oz. priročna in uporabna vaja.