Kombinirano učenje pri kemiji
- kemija
- varnost in zdravje v vrtcu
- naravoslovje
- higiena in gospodinjstvo
Kombinirano učenje je bilo uvedeno za izboljšanje dostopnosti, samoučenja in priročnosti pri poučevanju predmetov, kot je kemija. Ta študija primera obravnava prehod s tradicionalnega poučevanja v živo na virtualno učilnico ter obravnava izzive in prednosti tega pristopa.
Kontekst
Gaja Sofija Intihar, po izobrazbi kemijska inženirka, že sedem let poučuje različne predmete na UPI – ljudski univerzi Žalec. Poučuje kemijo za srednjo in osnovno šolo, varnost in zdravje v vrtcu, higieno in gospodinjstvo ter naravoslovje.
Pred pandemijo je Gaja uporabljala tradicionalne metode in poučevala v živo s tiskanim gradivom. To je predstavljalo izziv udeležencem, ki so se soočali z ovirami, kot so oddaljenost, časovne omejitve ali družinske obveznosti. Cilj prehoda na kombinirano učenje je bil obravnavati te izzive s ponudbo virtualnih možnosti in spodbujanjem samostojnega učenja.
Vključene osebe
Gajini udeleženci prihajajo iz različnih okolij, vključno z zaposlenimi odraslimi in iskalci zaposlitve, ki želijo izboljšati svoje znanje. Tečajniki so se soočali z izzivi, kot so geografska oddaljenost, družinske obveznosti in potreba po prilagodljivem učenju. Preoblikovanje je pomagalo na tak način, da je tečajnikom pomudilo možnosti za samostojno učenje, zmanjšalo potrebo po prisotnosti v živo in omogočilo komunikacijo s predavateljem prek virtualnih platform.
Pred preoblikovanjem
Pred preoblikovanjem je pouk potekal v živo na UPI – ljudski univerzi Žalec. Udeleženci so prejeli tiskano gradivo in morali čakati na začetek tečajev, kar je bilo za tiste, ki se jih niso mogli udeležiti, lahko neprijetno. Gaja je obravnavala izziv raznolikosti udeležencev in si prizadevala, da bi bili tečaji bolj primerni za samostojno učenje. Njen cilj je bil ponuditi možnosti za učenje na daljavo in odpraviti ovire, kot so časovne omejitve in geografska oddaljenost.
Preoblikovanje
UPI – ljudska univerza Žalec si je pred pandemijo prizadevala izboljšati programe s kombiniranim učenjem. Gaja je prešla na uporabo MS Teams in LMS Moodle, s čimer je svojim udeležencem ponudila možnost virtualne učilnice. Potrebne so bile prilagoditve, vključno z digitalizacijo učnih gradiv in prilagoditvijo na virtualno poučevanje.
V MS Teams so bile uvedene virtualne učilnice, ki tečajnikom omogočajo večjo prilagodljivost. Vendar je ta pristop povzročil manjšo udeležbo tečajnikov v razpravah in otežil prilagajanje razredov potrebam posameznikov. Prehod je pomagal udeležencem, ki so se priključili kasneje, in tistim, ki se pouka niso mogli udeležiti v živo. Vendar je Gaja pri nekaterih temah še vedno dajala prednost pouku v živo.
Izvedene dejavnosti so vključevale predstavitve predavateljev, praktične projekte, pogovore in samostojno učenje. Gaja je snemala predstavitve Zoom, ustvarila virtualne učilnice, spodbujala vprašanja na MS Teams in zagotovila podrobne informacije za samostojno učenje.
Po preoblikovanju
Gaja je ugotovila, da so številni udeleženci učinkovito uporabljali virtualno učilnico za samostojno učenje, kar dokazuje učinkovitost elektronskih učnih gradiv. Nekateri tečajniki, ki so delali prek spleta, so bili enako uspešni kot tisti, ki so se udeležili pouka v živo. Tečajniki so izboljšali svojo digitalno pismenost, kombinirani pristop pa je omogočil bolj prilagodljivo učenje.
Vendar so nekateri udeleženci še vedno raje obiskovali predavanja v živo, dialog v skupnosti in oblikovanje vprašanj ter odgovorov pa sta še vedno predstavljala izziv. Na preoblikovanje so vplivale tudi tehnične težave z internetnimi povezavami in formati datotek.
Katere tehnologije ste uporabili?
Gaja je uporabljala MS Teams in LMS Moodle za virtualne učilnice, YouTube za prikazovanje videoposnetkov poskusov, Google kot iskalnik in Word za ustvarjanje besedilnih dokumentov. Poudarila je tudi potrebo po boljšem usklajevanju in formatih datotek za bolj nemoteno virtualno učenje.
Razmišljanja
Kaj se ni izšlo?
Precejšen del udeležencev je dal prednost tradicionalnemu pouku v živo pred virtualno učilnico.
Pričakovani dialog v skupnosti in vzpostavitev platforme za vprašanja in odgovore se nista uresničila, saj tečajniki niso želeli sodelovati ali pa niso imeli nujnih vprašanj.
Pri video vsebinah so se pojavili tehnični izzivi, ki so zaradi težav z internetom zahtevali popravke in v nekaterih primerih popolno ponovno ustvarjanje. Kljub manjšim pomanjkljivostim so ti videoposnetki še vedno uporabni.
Večina tečajnikov je domačo nalogo oddala v tiskani obliki, ki so jo prejeli pri pouku v živo. Tečajniki, ki niso imeli dostopa do računalnikov, so se zanašali na pošiljanje slik ročno napisanih nalog, čeprav so bile na njihovih napravah Android ali Apple na voljo alternativne aplikacije za pisanje besedil. Pošiljanje nalog je predstavljalo težave predvsem zato, ker mnogi tečajniki niso poznali paketa MS Office ali pa so uporabljali alternativno programsko opremo. Zato je navodilo, naj shranijo datoteke v formatu PDF, pomembno navodilo za v prihodnje.
Številni tečajniki so zdaj sposobni učinkovito krmariti po virtualni učilnici in sodelovati pri samostojnem učenju. Elektronsko učno gradivo je skrbno pripravljeno, da omogoča samostojno učenje in pripravo na izpit. Poleg tega je bil v virtualno učilnico vključen obsežen seznam videoposnetkov, komentarjev in sorodnih virov.
Udeleženci spletnega učenja so razumeli naloge, njihove domače naloge pa so bile enako kakovostne kot pri udeležencih v razredu. Poleg tega so vsi tečajniki pridobili spretnost pri prijavi v aplikacijo, zagonu video vsebin in dostopu do testov.
Kaj je šlo dobro?
Je bilo vredno?
Izkušnja je osvetlila potrebo po večjem raziskovanju alternativnih metod poučevanja. Ker se zavedamo, da številni tečajniki nimajo trdnih temeljev na področju kemije in ne poznajo strokovne terminologije, je za zagotavljanje razumevanja bistvenega pomena bolj postopen in tradicionalen pristop k poučevanju. Zaradi časovnih omejitev in obsežnega učnega načrta programa je potrebno skrbno ponavljanje pojmov, da bi olajšali razumevanje. Čeprav je bila tehnika obrnjene učilnice enkrat uporabljena, ni prinesla pričakovanih rezultatov, predvsem zato, ker tečajniki niso dostopali do priročnika, ki jim je bil na voljo. Naslednji izziv je najti načine, kako predmetu vdihniti zavzetost in udeležence motivirati, da vložijo trud že pred začetkom tečaja. Videoposnetki sicer niso profesionalne kakovosti, vendar zadoščajo predvidenemu namenu. Za varno preizkušanje novih metodologij in tehnologij je potrebno eksperimentalno okolje. Virtualna učilnica se je kljub začetnemu časovnemu vložku izkazala za orodje, ki prihrani čas. Zaradi jasnejšega razumevanja njenega potenciala so postali tekoče vzdrževanje in izboljšave učinkovitejši. Predstavlja ključni korak k učinkovitejšemu samostojnemu učenju.