Krepitev vključevanja priseljencev: Kombinirano učenje v programu Začetna integracija priseljencev
- Učenje slovenskega jezika
- Izobraževanje priseljencev
- Izobraževanje odraslih
V tej študiji primera so opisane strategije, ki so se izvajale med procesom preoblikovanja javno veljavnega programa Začetna integracija priseljencev (ZIP) spomladi 2023. Tečaj je del rednega izobraževanja, ki ga ponuja UPI Žalec in se izvaja že vrsto let. Program učenja slovenskega jezika združuje učenje slovenskega jezika s programom seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo Republike Slovenije. Izvaja se v obsegu 60, 120 ali 180 ur.
V proces učenja slovenskega jezika so vključene tudi življenjske in delovne teme, ki krepijo vključevanje priseljencev v slovensko družbo. Program poteka dva-, do trikrat tedensko po štiri šolske ure na dan. Udeleženci so državljani tretjih držav, predvsem državljani Bosne in Hercegovine ter Kosova. Zaradi vojne v Ukrajini pa se tečaja zdaj udeležuje tudi veliko beguncev iz Ukrajine. Udeleženci imajo različne potrebe ter družinske in delovne obveznosti, zaradi katerih ne morejo redno obiskovati tečaja. Imajo različne učne stile in navade. Zato učitelje močno spodbujamo, da se tem potrebam prilagodijo z uporabo kombiniranega načina učenja. UPI Žalec je pred pandemijo COVID-19 in zlasti med njo učiteljem ponudil številna usposabljanja za spoznavanje kombiniranega učenja in orodij za kombinirano učenje, kombinirano učenje pa spodbuja od leta 2017, ko se je začelo izvajanje projekta Erasmus+ z naslovom “Dvig kompetenc učiteljev za kakovostno kombinirano učenje”. Vsem svojim učiteljem in predavateljem organizacija ponuja uporabo platforme MS Teams in Moodle, učilnice pa so opremljene z računalniki in zvočniki.
Kontekst
UPI-ljudska univerza Žalec (UPI Žalec) je javni center za izobraževanje odraslih, ki ga je leta 1975 ustanovilo šest občin Spodnje Savinjske doline. Njegovo poslanstvo je razvijati in širiti kulturo vseživljenjskega učenja v lokalnem okolju in širših regiji. Izobraževalni programi na UPI Žalec so namenjeni različnim ciljnim skupinam odraslih, s posebnim poudarkom na ranljivih ciljnih skupinah, kot so brezposelni, migranti, starejši in nizkokvalificirani. Da bi bili programi bolj prilagojeni različnim potrebam ciljnih skupin, UPI Žalec že dolgo spodbuja uporabo kombiniranega učenja in zagovarja njegov pomen v današnjem spremenjenem (digitalnem) izobraževalnem okolju. Program ZIP je bil preoblikovan v tečaj kombiniranega učenja; udeleženci, ki se ne morejo udeležiti predavanj v živo, lahko spremljajo pouk v spletni učilnici. Številni udeleženci namreč delajo v izmenah in se predavanj ne morejo redno udeleževati. To pomeni, da izpuščajo neposredna predavanja, kar ogroža njihovo motivacijo in končni uspeh, saj je zaradi izpuščanja težko slediti tečaju ter zahteva dodaten čas in energijo. Programa se udeležujejo državljani tretjih držav in je zanje v celoti brezplačen, saj ga financirata Urad vlade RS za podporo in vključevanje migrantov ter Sklad EU za azil, migracije in vključevanje. Znanje, pridobljeno na tečaju, je za udeležence zelo pomembno, saj se jih veliko vključi v tečaj, da bi pozneje opravili izpit za osnovno raven znanja slovenščine (A2-B1), ki je eden od pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva.
Vključene osebe
Ob podpori osebja UPI-ljudske univerze Žalec je bila v proces preoblikovanja vključena predavateljica, ki je vodila program. Predavateljica se je glede e-učilnice posvetovala z vodjo jezikovnih programov, ki ji je pomagala pri tehničnem delu njene postavitve. Predavateljica je predmet že večkrat poučevala, zato je bila zelo dobro seznanjena z učnimi vsebinami, saj je specializirana za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Predavateljica se je pred tem udeležila usposabljanja o uporabi Moodla, MS Teams, udeležila se je pilotnih delavnic o kombiniranem učnem pristopu. Zaradi svojega navdušenja in samoiniciativnosti je v Moodlu podrobneje raziskala možnosti kombiniranega učenja in ga začela intenzivno uporabljati pri pouku. V razredu je bilo 12 odraslih udeležencev, priseljencev, ki se učijo slovenščine, starih med 20 in 55 let. Tečajniki prihajajo iz različnih držav; večina v razredu je bila iz Ukrajine, zelo radi pa so se učili slovenščine, saj so se znašli v drugi državi daleč od doma in ne vedo, kdaj se bodo lahko vrnili v svojo državo. Ker sta tako ukrajinščina kot slovenščina slovanska jezika, je udeležencem učenje slovenščine nekoliko lažje.
Izmišljeno ime: Iris Demografski podatki: 42 Tajska |
| Izmišljeno ime: Yoni Demografski podatki: 26 Japonska
|
|
Poklic: Kuharica v tajski restavraciji | Motivacija za vključitev v tečaj: Učenje slovenskega jezika za vsakodnevno komunikacijo. | Poklic: Pomočnica prodajalca | Motivacija za vključitev v tečaj: Učenje slovenskega jezika za vsakodnevno komunikacijo. |
Njihovi izzivi kot študenti: Pomanjkanje časa za učenje jezika zaradi dela s polnim delovnim časom. | Njihovi izzivi kot študenti: Možnost učenja v lastnem tempu. | ||
Kako jim je preobrazba pomagala: Virtualno učenje ji je omogočalo učenje v lastnem tempu – imela je možnost, da si sama določi čas in kraj učenja. | Kako jim je preobrazba pomagala: Interaktivne vaje/osebne vaje v virtualni učilnici so ji pomagale doseči boljše znanje. | ||
Pred preoblikovanjem
Pred preoblikovanjem je tečaj potekal v živo s predavanji v razredu. Predavateljica je v razredu uporabljala veliko interaktivnih dejavnosti. Nekateri tečajniki zaradi službenih in družinskih obveznosti niso mogli redno obiskovati pouka, nekateri pa so imeli težave pri aktivnem spremljanju pouka. To je povzročilo manjšo motivacijo in razočaranje tečajnikov, pa tudi predavateljico, ki je čutila potrebo po ponovni razlagi vsebine, celotna skupina pa je morala ”čakati”.
Preoblikovanje
Mešani način
Pouk je še vedno potekal v živo v prostorih šole, medtem ko je učitelj za vsako uro pripravil vsebino v virtualni učilnici v Moodlu. Zdaj so imeli vsi udeleženci, ki so iz kakršnega koli razloga zamudili določeno uro, možnost nadoknaditi učne vsebine v Moodlu. Poleg tega so lahko delali vaje, ki so bile dodane k posameznim učnim uram. Udeleženci so v svojem spletnem portalu VLE lahko našli gradiva, kot so predstavitve PowerPoint, gradiva za izročke, video povezave, domače naloge in interaktivne vaje, kot so kvizi in vsebine H5P. Na ta način je bilo tradicionalno izobraževanje dopolnjeno z e-učenjem v spletni učilnici. Kvizi in vsebine H5P tečajnikom omogočajo, da vadijo tako pogosto, kot želijo. Z interaktivnimi vajami dobijo takojšnje povratne informacije. Predavateljica nadzira dejavnosti IKT, ki jih udeleženci izvajajo zunaj učilnice.
Po preoblikovanju
Udeleženci so radi izražali svoja mnenja in poglede na svet. Učenje z razpravami je bilo spodbudno orodje, s pomočjo katerega so mnogi smiselno usvojili jezikovne strukture in besedišče. Virtualno učenje je nudilo možnost učenja v lastnem tempu – imeli so možnost svobodno načrtovati čas in kraj učenja.
Nekaterim udeležencem izvajanje novega načina učenja slovenščine ni bilo všeč – vsaj na začetku. Nekateri so imeli pomisleke, ali se bodo lahko naučili novih načinov preverjanja in usvajanja jezikovnih vsebin, vendar so jih do konca uspeli spoznati in se z njimi zadovoljiti.
Udeleženci so na začetku pogosto spraševali o uporabi orodij IKT. Svoje znanje so hitro razvili in izboljšali, sčasoma pa so se pri uporabi novih orodij dobro počutili.
Predavateljica pri svojem delu še naprej uporablja e-učilnico, saj je pozitivnih učinkov veliko več kot negativnih. Dobra praksa je, da se na začetku predmeta nekaj časa nameni tehničnemu delu uporabe e-učilnice, da bi se učenci pri uporabi VLE počutili bolj udobno.
Katere tehnologije ste uporabili?
: Moodle je učna platforma ali sistem za upravljanje tečajev (CMS), zasnovan tako, da predavateljem, administratorjem in tečajnikom zagotavlja enoten, robusten, varen in integriran sistem za ustvarjanje prilagojenih učnih okolij. UPI-ljudska univerza Žalec kot javno izobraževalno središče za odrasle do sistema Moodle dostopa prek ARNESa, Akademskega in raziskovalnega omrežja Slovenije (ARNES), ki je javni zavod za zagotavljanje omrežne storitve raziskovalnim, izobraževalnim in kulturnim organizacijam.
Učilnice so opremljene z računalnikom z vgrajeno kamero in mikrofonom. Ta mikrofon je zajemal glasove tudi takrat, ko so bili predavatelj ali drugi udeleženci v zadnjem delu učilnice.
Do videoposnetkov lahko tečajniki enostavno dostopajo prek telefona, tabličnega računalnika ali računalnika. Povezave do njih so objavljene v VLE, tečajniki pa si jih lahko ogledajo po lastni presoji.
Opažanja
Kaj se ni izšlo?
Nekateri se preprosto niso hoteli prijaviti v svoj VLE in do gradiva sploh niso dostopali.
Virtualno učenje je mnogim ponudilo možnost učenja v lastnem tempu – imeli so možnost, da si prosto razporedijo čas in kraj učenja. Včasih se na primer udeleženci niso mogli osebno udeležiti tečaja in možnost učenja na daljavo jim je ponudila odlično priložnost, da sledijo tečaju.
Kaj je šlo dobro?
Je bilo vredno?
Začetna naložba v pripravo interaktivnih dejavnosti in gradiv za VLE je precej velika. Potreben je čas, potrpežljivost in disciplina. Ko so gradiva enkrat pripravljena, jih je priročno ponovno uporabiti, kombinirati in prilagoditi. Gradiva so zlahka dostopna in uporabljena, zato so dostopna tudi zunaj uradnega časa pouka, kadar koli in kjer koli. S predpostavko, da ima tečajnik internetno povezavo. Udeleženci so s to možnostjo zadovoljni, saj jim omogoča prilagodljivost in več nadzora nad tem, kdaj in kako se učijo. Tečajniki so na začetku pogosto spraševali o uporabi orodij IKT. Nekateri med njimi so imeli pomisleke glede tega, ali se bodo lahko naučili novih načinov. Prav tako nekateri tečajniki domačih nalog niso oddali pravočasno ali pa jih sploh niso oddali.